SRNJAK – Capreolus Capreolus

Srnjad , znanstveno uvrščen kot Capreolus capreolus , je najmanjši avtohtoni jelen, prisoten v večjem delu Evrope, in eden najbolj fascinantnih kopitarjev italijanske favne.

Eleganten, teritorialen, izjemno pozoren in sposoben živeti tako v velikih gozdnih kompleksih kot v kmetijskih mozaikih, je srnjak predvsem žival, ki lovca in opazovalca sili k razvoju temeljne lastnosti: sposobnosti branja divjadi, preden sprejme kakršno koli odločitev.

Pri divjem prašiču veliko znanja izvira iz branja sledi in interpretacije gozda. Pri srnjadi znanje izvira tudi iz dolgih minut, preživetih za daljnogledom ali opazovalnim teleskopom.

Je moški ali ženski?

Si mlad, odrasel ali star?

Kaj nakazujejo vaš vrat, prsni koš in drža?

Kako izgleda oder?

Ste že končali s čiščenjem?

Ali brani ozemlje?

Ali ga spremlja?

Kar je videti kot staro oblačilo, je v resnici staro?

Zaradi teh vprašanj je srnjak – Capreolus capreolus ena vodilnih vrst selektivnega upravljanja kopitarjev.

Srnjad: osebna izkaznica

Kako prepoznati srnjad

Srnjad ima elegantno in relativno kompaktno zgradbo.

Okončine so tanke, vrat vitek, glava kratka in gobec relativno koničast.

Zadnji del telesa je nekoliko bolj razvit kot sprednji ud, kar prispeva k tipični silhueti vrste.

Rep je izjemno majhen in pri živi živali praktično neviden.

Najmanjši italijanski jelen

V primerjavi z navadnim jelenom in damjakom je srnjak bistveno manjši.

Ta razlika se ne nanaša le na telesno maso: celotna konformacija je lažja, bolj okretna in primerna za hitro gibanje med vegetacijo, grmičevjem in gozdnimi robovi.

Moški, samica in majhen: pravilna terminologija

V tehničnem in lovskem jeziku je pomembno pravilno razlikovati med različnimi kategorijami.

Odrasli samec se v mednarodni terminologiji običajno imenuje srnjak.

Samica se imenuje srnjad.

Mladič leta se običajno imenuje majhen.

Pri selektivnem upravljanju so spolni in starostni razredi , opredeljeni z lokalnimi načrti in protokoli, še posebej pomembni .

Poletni plašč

V topli sezoni dlaka dobi značilno rdečkasto ali rdeče-rjavo barvo.

Dlaka je relativno kratka, celoten videz živali pa je še posebej enoten in eleganten.

Zimski plašč

S prihodom hladne sezone dlaka postane daljša in gostejša ter dobi pretežno sivo-rjave tone.

Sprememba je tako očitna, da bi neizkušen opazovalec lahko imel skoraj vtis, kot da je pred dvema različnima živalma.

Mit

Prehod med zimsko in poletno dlako in obratno se zgodi z levitvijo.

Na čas in hitrost levitve lahko vpliva:

starost;

podnebne razmere;

fiziološko stanje;

individualne pogoje.

Zaradi tega lahko levitev zagotovi zanimive informacije, vendar je nikoli ne smemo uporabljati samostojno kot nezmotljiv sistem za določanje starosti.

Analno ogledalo

Ena najbolj očitnih značilnosti srnjadi je svetlo območje v zadnjem delu, ki ga običajno imenujemo analno ogledalo.

Še posebej je viden v zimskem plašču in predstavlja pomemben identifikacijski element.

Ogledalo moškega in ženske

Oblika ogledala lahko prispeva k prepoznavanju spola, zlasti v zimskem obdobju.

Pri samcih je običajno bolj kompakten in ima konformacijo, ki lahko približno spominja na ledvico ali ovalno obliko.

Pri samicah je lahko videti širši in povezan z značilno prisotnostjo lažnega repa , sestavljenega iz daljših dlak v predelu vulve.

Ženski lažni kitka

Srnjad ima izjemno majhen rep.

Kar se samici morda zdi majhen rep, je v resnici sestavljeno predvsem iz šopa dlak.

Ta element je lahko zelo uporaben za določanje spola v zimskem obdobju.

Moška krtača

Pri moškem lahko opazimo tako imenovano penilno ščetko , ki je še posebej uporabna pri določanju spola, kadar spolna faza ni vidna ali je izgubljena.

To opažanje postane še posebej pomembno v obdobju po odpadanju rogovja.

Oder: niso rogovi

Ena najpogostejših terminoloških napak je poimenovanje srnjadinih rogov "rogovi".

Samec pa ima listopadne koščene rogovje , ki se izgublja in občasno obnavlja.

Pravi rogovi, tako kot rogovi pri Bovidae, imajo povsem drugačno strukturo in biološki cikel.

Oder Capriolo

Pri odraslem samcu ima tipičen rog običajno dva relativno kratka stebla, iz katerih se lahko razvije več konic.

Konfiguracija, ki jo običajno povezujemo z dobro razvitim odraslim samcem, ima tri zobce na steblu , vendar je naravna resničnost veliko bolj spremenljiva.

Obstajajo preproste, asimetrične, nepravilne stopnje in anomalije različnega izvora.

Šestokraki srnjak

Izraz »šestkraki« označuje moškega s tremi konicami na vsaki palici.

To je klasična konformacija zrelega rogovja, vendar bi bila resna napaka, če bi samodejno sklepali o starosti živali samo s štetjem konic.

Število konic in starost: eden od mitov, ki jih je treba odpraviti

Srna s šestimi točkami ni nujno stara in srna z malo točkami ni nujno mlada.

Na razvoj stopenj vpliva veliko dejavnikov:

starost;

genetika;

telesna stanja;

dieta;

okoljski pogoji;

kakršne koli travme ali fiziološke spremembe.

Roža

Na dnu drogov so vrtnice , značilne strukture, ki so pomembne tudi pri ocenjevanju trofeje.

Oblika in razvoj se lahko med posamezniki precej razlikujeta.

Biseri

Površina polov ima lahko značilne nepravilnosti in majhne formacije, imenovane biseri.

Tudi ti prispevajo k celotnemu videzu odra in jih je mogoče upoštevati pri kvalitativni oceni trofeje.

Stebla

Rogovje raste na trajnih strukturah lobanje, ki jih običajno imenujemo peclji ali peclji.

Faza je izgubljena, stebla pa ostanejo in tvorijo osnovo, na kateri se bo začel nov rastni cikel.

Odrski cikel

Ena najbolj izjemnih značilnosti jelenov je njihova sposobnost občasne obnove kompleksne kostne strukture.

V Capriolu odrski cikel vključuje:

padec;

ponovna rast;

žametna faza;

mineralizacija;

čiščenje;

popolnoma oblikovano odrsko obdobje;

nova jesen.

Kdaj srnjad izgubi oder?

Izpadanje las se običajno pojavi jeseni in zgodaj pozimi, razlike pa so povezane predvsem s starostjo in individualnimi stanji.

Odrasli samci pogosto odvržejo rogovje pred mlajšimi posamezniki.

Kdaj bo spet zraslo?

Nova rast se začne hitro po odpadanju.

Pozimi se rogovje postopoma razvija in ostane prekrito z močno prekrito z žilnatim tkivom.

Žamet

Med rastjo je faza prekrita s tako imenovanim žametom.

To je tkivo, bogato s krvnimi žilami, ki prispeva k nastanku kostne strukture.

Na tej stopnji je oder živ, občutljiv in v polnem razvoju.

Mineralizacija

Ko je rast končana, se mineralizacija stopnje postopoma povečuje.

Kostno tkivo doseže svojo končno konsistenco in žamet postopoma izgublja svojo funkcijo.

Čiščenje odra

Ko je rogovje popolnoma mineralizirano, samec odstrani žamet tako, da rogovje drgne ob grmičevje in mlada drevesa.

To vedenje se običajno imenuje negovanje.

Fregoni

Grmičevje in majhna drevesa, ki se uporabljajo med drgnjenjem, imajo lahko vidne odrgnine na lubju.

Ti znaki se običajno imenujejo fregoni.

Za lovce in strokovnjake za divje živali predstavljajo enega najbolj značilnih znakov prisotnosti teritorialnega samca.

Fregone ne pove samodejno o veličini odra

Velikost uporabljenega debla ali intenzivnost poškodb nam ne omogočata natančne določitve kakovosti trofeje.

Fregona večinoma kaže, da je to mesto uporabil moški.

Praske

Teritorialni samec lahko s sprednjimi okončinami praska po tleh, pri čemer proizvaja značilne zvoke praskanja.

Fregoni in raspate imajo poseben pomen v teritorialni komunikaciji.

Moško ozemlje

Spomladi in poleti lahko odrasli samci razvijejo močno teritorialno vedenje.

Ozemlje ni zgolj kraj, kjer žival živi.

To je prostor, ki prihaja:

pogosto obiskan;

označeno;

nadzorovano;

branil pred tekmeci.

Ali je srnjak teritorialen vse leto?

No.

Teritorialnost samca ima močno sezonsko komponento.

Z menjavo letnih časov se spreminjajo tudi družbena struktura, medsebojna toleranca in porazdelitev posameznikov.

Teritorialnost in domači prostor nista ista stvar

Domače območje predstavlja celotno površino, ki jo žival uporablja.

Ozemlje je namesto tega del , ki je aktivno branjen pred drugimi posamezniki, zlasti pred pripadniki istega spola.

Zamenjava obeh konceptov vodi do napačnih interpretacij vedenja.

Kako veliko je ozemlje srnjadi?

Univerzalne površine ni.

Razširitev se razlikuje glede na:

kakovost habitata;

gostota prebivalstva;

sezona;

spol;

starost;

razpoložljivost hrane;

Motim.

Družbeno vedenje

Srnjad pogosto opisujejo kot relativno samotnega jelena, vendar se resničnost skozi leto spreminja.

Spomladi in poleti samci in samice kažejo večjo individualnost.

Jeseni in pozimi se medsebojna toleranca poveča in lahko nastanejo začasne agregacije.

Zimske skupine

V odprtih kmetijskih krajinah lahko pozimi opazimo skupine več posameznikov.

Teh združb ne smemo razlagati kot stabilne črede, primerljive s čredami drugih družbenih kopitarjev.

Gozdni srnjak in navadni srnjak

Ista vrsta lahko kaže zelo različno vedenje, odvisno od pokrajine.

Srnjad, ki živi v gozdnem območju, razdrobljenem z majhnimi jasami, prostor uporablja drugače kot žival, ki živi na prostranih kmetijskih območjih.

Ta plastičnost je eden najzanimivejših elementov vrste.

Idealno okolje

Srnjad najde še posebej ugodne razmere na območjih, za katera je značilen okoljski mozaik.

Kombinacija:

gozdovi;

grmičevje;

jase;

travniki;

pridelki;

žive meje;

gozdni robovi

Hkrati ponuja hrano in zavetje.

Učinek marže

Meja med dvema različnima okoljema lahko ponudi še posebej visoko koncentracijo virov.

Zaradi tega robovi med gozdovi in ​​odprtimi območji pogosto predstavljajo pomembna območja za srnjad.

Kaj je srnjad?

Srnjad je izjemno selektiven rastlinojed.

Ne obnaša se kot preprost, neselektivni uživalec trave.

Predvsem iščite živila, za katera so značilne visoke hranilne vrednosti in dobra prebavljivost.

Izbirnik koncentrata

Z vidika prehranske ekologije velja srnjad za selektorja koncentratov , torej za prežvekovalca, ki izbira hranljive in lahko prebavljive dele rastlin.

Ta strategija je povezana tudi z relativno majhno velikostjo njegovega prebavnega sistema v primerjavi s prežvekovalci, ki so bolj prilagojeni velikim količinam vlaknaste krme.

Prehrana

Srnjad lahko zaužije:

kalčki;

dragulji;

mladi listi;

zelišča;

zelnate rastline;

sadje;

semena;

deli grmovnic;

kmetijski viri.

Prehrana se spreminja glede na letni čas

Prehrana sledi razpoložljivosti virov.

Spomladi obilje mladega rastlinja zagotavlja zelo hranljivo hrano.

Poleti in jeseni se poveča uporaba drugih rastlinskih virov in plodov.

Pozimi se mora žival prilagoditi količinsko in kakovostno drugačni razpoložljivosti hrane.

Srnjad je prežvekovalec

Tako kot drugi jeleni ima tudi ta prebavni sistem, specializiran za mikrobno fermentacijo rastlinskega materiala.

Hranjenje torej poteka v ciklih, v katerih se faze uživanja hrane izmenjujejo z obdobji, namenjenimi prežvekovanju.

Kdaj pa je?

Aktivnost prehranjevanja ima v 24 urah več faz.

Zora in mrak pogosto predstavljata trenutke posebne aktivnosti, vendar srnjadi ne smemo obravnavati izključno kot somračne.

Človeške motnje, letni čas, temperatura in razpoložljivost hrane lahko bistveno spremenijo ritme.

Je srnjad nočna žival?

Ne strogo gledano.

Kot pri mnogih drugih kopitarjih je lahko povečana nočna aktivnost tudi odziv na prisotnost in motenje ljudi.

Ostalo

V času neaktivnih faz srnjad uporablja zaščitena mesta v vegetaciji.

Telo lahko na tleh, ki se uporabljajo za počitek, pusti značilne vdolbine.

Lopa

Izbrani kraj za počitek mora ponujati kombinacijo:

mirno;

pokritost;

možnost nadzora okolja;

bližina virov.

Voh

Voh je v življenju srnjadi izjemno pomemben.

Omogoča vam prepoznavanje vrst iste vrste, razlago teritorialnih oznak in prepoznavanje morebitnih nevarnosti.

Veter pri lovu na srnjad

Za selektivnega lovca je smer vetra eden prvih podatkov, ki jih je treba oceniti.

Tehnično dovršen pristop lahko v nekaj sekundah propade, če žival doseže lovčev vonj.

Sluh

Velika, gibljiva ušesa zagotavljajo odlično sposobnost določanja izvora hrupa.

Ko nekaj pritegne pozornost, lahko srnjak ostane pri miru in usmeri ušesa proti viru zvoka.

Pogled

Vid je še posebej učinkovit pri zaznavanju gibanja.

Zaradi tega med približevanjem ni pomembno le, da se ne prikrijete: predvsem je pomembno, da se premikate malo, počasi in ob pravem času.

Skorja srnjadi

Eden najbolj presenetljivih zvokov za tiste, ki te vrste ne poznajo, je značilen alarmni klic, pogosto imenovan lajanje.

Gre za kratek, oster in močan zvok, ki lahko dejansko spominja na pasji lajež.

Zakaj srnjad laja?

Lajanje se lahko pojavi v situacijah alarma, negotovosti ali socialne interakcije.

Če v gozdu slišimo lajanje srnjadi, to še ne pomeni nujno, da je ta popolnoma prepoznala, kaj jo je zmotilo.

Ko gozd laja

Lovec lahko hodi po gozdu in ne vidi ničesar.

Nenadoma se iz na videz praznega mesta zasliši glasen, suh zvok.

Srnjad je bila tam.

Verjetno je že začutil moško prisotnost.

To je eden najbolj značilnih trenutkov srečanja s to vrsto.

Stopinje

Odtis srnjadi je sestavljen iz dveh glavnih kopit in ima običajno relativno majhno, ozko in koničasto obliko.

Vendar se konformacija spreminja glede na teren, hitrost in način podpore.

Ostroge

V normalnih pogojih zadnje kremplje morda ne puščajo opaznega odtisa.

Na zelo mehkih tleh ali med tekom se lahko pojavijo.

Srnjad, damjak in navadni jelen: prepoznavanje sledi

Velikost je lahko prvi pokazatelj, vendar se je ne sme uporabljati ločeno.

Obliko, sled, teren in okoljski kontekst je treba razlagati skupaj.

Dejstva

Iztrebki so običajno sestavljeni iz majhnih, ločenih elementov, katerih oblika in konsistenca se lahko spreminjata glede na prehrano.

Njihova prisotnost lahko pomaga prepoznati najpogosteje obiskana območja.

Praske, odrgnine, odtisi stopal in dejstva: skupno branje namigov

En sam znak pove del zgodbe.

Več povezanih znakov nam omogoča, da razumemo veliko več.

Praskanje v bližini drstišča, sveži odtisi stopinj in bližnje območje hranjenja lahko kažejo na redno uporabo sektorja s strani samca.

Razmnoževanje srnjadi

Reproduktivna biologija srnjadi vsebuje enega najbolj fascinantnih pojavov v celotni evropski favni.

Parjenje poteka predvsem poleti.

Mladiči pa se bodo skotili šele naslednjo pomlad.

Med tema dvema trenutkoma se zgodi izjemen pojav: embrionalna diapavza.

Obdobje ljubezni

Glavna gnezditvena sezona običajno pade med julijem in avgustom , z geografskimi in individualnimi razlikami.

V tej fazi se vedenje samcev bistveno spremeni.

Moški med ljubljenjem

Teritorialni samec aktivno išče dovzetne samice in lahko precejšen del svojega časa posveti razmnoževanju.

V tem obdobju se lahko povečajo zasledovanja, interakcije in gibanje znotraj ozemlja.

Čarovniški krogi

Med dvorjenjem lahko samec večkrat lovi samico po krožnih ali eliptičnih poteh okoli grmovja, dreves ali drugih struktur.

Poteptana vegetacija lahko tvori značilne sledi, ki so v naravoslovni in lovski tradiciji znane kot »čarovniški krogi«.

Embrionalna diapavza

Po oploditvi embrionalni razvoj ne poteka takoj in neprekinjeno.

Blastocista ostane v fazi močno upočasnjenega razvoja več mesecev pred vgnezditvijo in kasnejšo embrionalno-fetalno rastjo.

Ta pojav se imenuje embrionalna diapavza ali zapoznela implantacija.

Zakaj je diapavza tako pomembna?

Srnjadi omogoča parjenje poleti, ne da bi sredi zime skotile mladiče.

Razvoj se nadaljuje, da bi se rojstva uskladila s pomladjo, ko temperature in razpoložljivost hrane ponujajo veliko ugodnejše pogoje.

Izjemna reproduktivna strategija

Med evropskimi kopitarji predstavlja srnjad prav zaradi tega dolgega intervala med oploditvijo in aktivnim embrionalnim razvojem še posebej zanimiv biološki primer.

Diapavza nam omogoča, da časovno ločimo obdobje parjenja od obdobja rojstva.

Kdaj se rodijo malčki?

Rojstva se pojavljajo predvsem spomladi, pogosto med majem in junijem, z odstopanji zaradi lokacije in individualnih razmer.

Koliko mladičev se rodi?

Samica lahko skoti enega ali več mladičev, pri odraslih samicah v dobrem stanju pa so pogosti dvojčki.

Na produktivnost vplivajo starost, telesna kondicija, kakovost habitata in razpoložljivost hrane.

Mali Capriolo

Ob rojstvu ima malček značilno lisasto dlako.

Svetle pike prekinjajo silhueto in zagotavljajo učinkovito kamuflažo v vegetaciji.

Malček ni bil zapuščen

Ena najpomembnejših informacij za tiste, ki pogosto obiskujejo podeželje in gozdove, se nanaša na navidezno osamljene malčke.

V prvih nekaj tednih lahko mati pusti mladiča skritega v rastlinju in ga občasno seže, da ga nahrani.

To, da ga najdemo negibnega in samega, še ne pomeni, da je sirota.

Zakaj mama odide?

Če ostanete nenehno blizu malčka, lahko povečate verjetnost, da boste pritegnili pozornost plenilcev.

Mladič nato ostane negiben in kamufliran, medtem ko se samica hrani in občasno vrača.

Strategija negibnosti

V zgodnjih fazah življenja glavna obramba ni pobeg.

Ne zaznava se.

Kamuflažna obarvanost, nepremičnost in izbira zaščitenega mesta delujejo skupaj.

Plenilci srnjadi

Srnjad lahko lovijo različne vrste, pri čemer se pomen razlikuje glede na starost živali in ozemlje.

V italijanskem kontekstu volk predstavlja glavnega velikega naravnega plenilca odraslih živali.

Mladiči so lahko ranljivi tudi za druge oportunistične plenilce.

Volk in srnjad

Srnjad je lahko pomemben del volčje prehrane v različnih ekosistemih.

Razmerje med plenilcem in plenom pa je odvisno od celotne kopitarske združbe, gostote vrste, strukture habitata in številnih drugih dejavnikov.

Pobeg srnjadi

Ko srnjad zazna nevarnost, lahko izjemno hitro pobegne, za kar so značilni pospeški in skoki.

Močne mišice zadnjih okončin jim omogočajo premagovanje ovir in hitro prečkanje vegetacije.

Srnjad pozna svoje ozemlje

Žival, ki živi v hiši, razvije zelo natančno znanje o:

zatočišča;

odlomki;

vtičnice;

poti za pobeg;

najbolj prizadetih območjih.

Ta prostorski spomin igra temeljno vlogo pri preživetju.

Kako oceniti starost žive srnjadi

To je eno najtežjih vprašanj pri selektivnem lovu.

Ni ene same zunanje značilnosti, ki bi nam omogočila, da z absolutno natančnostjo ugotovimo starost živečega srnjaka.

Vrednotenje mora biti sestavljeno iz več elementov.

Silhueta

Mlada oseba ima običajno lažjo in vitkejšo postavo.

Ko odraščajo, se jim lahko poveča masa sprednje četrti, razvoj vratu in globina prsnega koša.

Pri starejših osebah se lahko pojavijo spremembe v drži in proporcih, vendar obstaja velika individualna variabilnost.

Vrat

Pri odraslih samcih je lahko vrat videti bolj robusten kot pri mladih samcih.

Na razliko vplivata tudi letni čas in dlaka.

Vedenje

Vedenje lahko zagotovi dopolnilne informacije.

Samec, ki je na določenem območju stabilno teritorialen in dominanten, ima lahko drugačno zrelost kot mlad posameznik, ki je pravkar vstopil v populacijo.

Toda tudi ta namig je treba razlagati previdno.

Ali lahko pomaga neoprenska obleka?

Lahko prispeva k vrednotenju.

Pod določenimi pogoji imajo lahko mladi in zdravi posamezniki drugačen čas levitve kot starejši ali fiziološko aktivne živali.

Ampak neoprenska obleka ni osebna izkaznica.

Ali oder razkriva vašo starost?

Ne, ne ravno.

Verjetno je to ena najpogostejših napak.

Velik oder ne pomeni samodejno visoke starosti.

Skromen oder ne pomeni samodejno mladosti.

Za pravilno oceno je treba opazovati celotno žival.

Čeljust po ekstrakciji

Ocena mandibularnega zobovja omogoča veliko podrobnejšo oceno starosti kot samo zunanji opazovanje.

Pri mladih ljudeh sta izraščanje in zamenjava zob še posebej koristni indikaciji.

Pri odraslih je ocena bolj zapletena in temelji tudi na obrabi.

Obraba zob

S staranjem se žvečilne površine postopoma obrabljajo.

Na hitrost pojava pa lahko vplivajo značilnosti prehrane in ozemlja.

Zaradi tega zobozdravstvena interpretacija zahteva tudi izkušnje in pravilne protokole.

Selektivni lov na srnjad

Srnjad predstavlja eno od simboličnih vrst selektivnega lova.

Temeljno načelo ni zgolj identifikacija živali, ki jo je mogoče zakonito ujeti.

Treba je prepoznati, prepoznati in oceniti vodjo, ki pripada razredu, predvidenemu v načrtu.

Najprej opazuješ, nato se odločiš, če je potrebno

Pravilno zaporedje je bistvenega pomena.

Divja žival je opažena.

Opazuje se.

Spol je določen.

Poskušamo določiti pričakovano starostno skupino.

Preverite prisotnost drugih živali.

Kontekst se ocenjuje.

Šele takrat se lahko sprejme odločitev.

Daljnogled je prvi instrument selektorja

Še pred puško je resnično temeljno orodje pri izbiri srnjadi daljnogled.

Dobro opazovanje vam omogoča, da se izognete napakam, ki jih po strelu nobena oprema ne more popraviti.

Opazovalni teleskop

Ko se razdalje povečajo ali ko določanje razreda zahteva več podrobnosti, lahko opazovalni teleskop omogoči natančnejše opazovanje.

Cilj ni zgolj »videti večje«, temveč imeti čas in podrobnosti, potrebne za pravilno oceno oblačila.

Pogled

Trik je v tem , da na srnjad počakate z ugodnega položaja, pri čemer vnaprej poznate območja, ki jih srnjad pogosto obiskuje.

Gozdni robovi, travniki in krmišča lahko predstavljajo strateške točke.

Iskanje

Pri zalezovanju se lovec počasi premika po ozemlju in poskuša najti divjad, preden jo opazi.

Gre za tehniko, pri kateri postanejo temeljne naslednje stvari:

veter;

tišina;

raba zemljišč;

počasni gibi;

neprekinjeno opazovanje.

Veter najprej

Načrtovanje prileta se mora začeti iz smeri iz zraka.

Teren lahko skrije lovca pred očmi.

Rastlinstvo lahko duši hrup.

Če pa veter prinese vonj do živali, se velik del prednosti izgubi.

Hrup

Suho listje, veje in kamenje lahko otežijo približevanje.

Dober lovec se zato nauči uporabljati tudi naravne zvoke okolja in se premikati le v ugodnih trenutkih.

Gibanje

Srnjad lahko hitro zazna nenavadno gibanje.

Pri približevanju je pogosto bolje počakati, da žival skloni glavo ali da jo začasno zakrije rastlinje, preden spremeni položaj.

Razdalja ne sme postati dirka

Pri selektivnem lovu je pravilna razdalja tista, na kateri lahko lovec izvede odgovoren in stabilen strel, ki je združljiv z njegovimi sposobnostmi in dejanskimi razmerami.

Spreminjanje razdalje v tekmovanje je v nasprotju s samo logiko selektivnega odstrela.

Po strelu

Reakcijo živali je treba opazovati z največjo pozornostjo.

Pomembno si je zapomniti:

natančen položaj v času strela;

reakcija;

smer pobega;

zadnja točka, kjer je bilo to videno.

Anschuss

Mesto, kjer se je srnjak nahajal v času strela, je prvo mesto, ki ga je treba pregledati, kadar divjad ne ostane na mestu.

Vsak element je treba oceniti, ne da bi pri tem po nepotrebnem onesnažili progo.

Reševanje s sledilnim psom

Kadar je izid negotov, je uporaba usposobljenega vodnika in specializiranega psa za reševanje prava izbira.

Oskrba ranjene divjadi je sestavni del etike selektivnega lova.

Upravljanje s srnjadjo

Populacije ni mogoče upravljati zgolj s tem, koliko živali je ulovljenih.

Kolikor je le mogoče, je treba vedeti:

distribucija;

indeksi gostote ali številčnosti;

razmerje med spoloma;

starostna struktura razredov;

reproduktivni uspeh;

umrljivost;

habitatni pogoji;

rezultati prejšnjega vzorčenja.

Popisi prebivalstva

Spremljanje lahko uporablja različne metodologije, odvisno od ozemlja in ciljev.

Orodja, ki jih je mogoče uporabiti, vključujejo opazovanja z razglednih točk, standardizirana štetja, fotografiranje s kamerami in druge sisteme za spremljanje prostoživečih živali.

Nobene metode ne bi smeli imeti za popolno v vsaki situaciji.

Načrt umika

Načrt mora izhajati iz ciljev upravljanja in razpoložljivih podatkov o populaciji.

Vzorčenje je mogoče razdeliti po spolu in starostni skupini prav zato, ker cilj ni zgolj zmanjšati število, temveč poseči v strukturo populacije v skladu z določenimi merili.

Pokal

Moški rog je lovska trofeja.

Pri njegovi oceni se lahko upoštevajo različne značilnosti, odvisno od sprejetih sistemov.

Opazovani elementi lahko vključujejo:

masa;

prostornina;

dolžina palic;

odpiranje;

razvoj vrtnice;

biserjanje;

pravilnost in estetske lastnosti.

Velika trofeja ne pomeni nujno starega srnjaka

Ta koncept je vredno ponoviti.

Kakovost odra je odvisna od interakcije med genetiko, starostjo, prehrano, okoljskimi razmerami in fiziološkim stanjem.

Ocenjevanje starosti zgolj na podlagi trofeje preveč poenostavlja biologijo živali.

Anomalije odra

Na tej stopnji se lahko pojavijo anomalije, ki jih povzročajo različni dejavniki.

Možni vzroki vključujejo:

travma med rastjo;

stebelne lezije;

fiziološke spremembe;

zdravstvene težave;

individualni dejavniki.

Srnjad z lasuljami

Eno najbolj spektakularnih anomalij predstavlja tako imenovani lasuljasti srnjak.

Ob znatnih hormonskih spremembah, ki so pogosto povezane s težavami moškega reproduktivnega sistema, je lahko normalen cikel maternice ogrožen in žametno tkivo se lahko še naprej razvija ter tvori nepravilno maso.

Gre za patološko stanje in ne za normalno vrsto trofeje.

Srnjad in škoda v gozdovih

Pri visoki gostoti lahko srnjad močno obremenjuje obnovo gozdov.

Selektivno uživanje popkov in poganjkov je lahko še posebej pomembno za nekatere rastlinske vrste.

Paša

Gnejenje lahko spremeni razvoj in obliko mladih rastlin.

Vpliv je odvisen od gostote kopitarjev, razpoložljivosti alternativne hrane, sestave gozdov in regeneracijske sposobnosti okolja.

Fregoni in poškodbe mladih rastlin

Drgnjenje na odru lahko poškoduje tudi mlada drevesa in grmičevje.

Lubni hrošč lahko odstrani del lubja in pri manjših rastlinah resno poškoduje rastlino.

Srnjad in kmetijstvo

Vrsta lahko izkorišča pridelke in druge kmetijske vire, zlasti v pokrajinah, kjer sta gozdovi in ​​podeželje tesno povezana.

Upravljanje mora zato hkrati upoštevati potrebe divjih živali, gozdarstva in kmetijstva.

Prometne nesreče

Prehodi cest so glavni vir konfliktov med kopitarji in človeškimi dejavnostmi.

Tveganje se lahko poveča v določenih urah, letnih časih in na območjih ozemlja, za katera so značilni koridorji gibanja.

Srnjad: glavne značilnosti

Letni cikel srnjadi

Zanimivosti o srnjaku

Rogovje odpade in zraste nazaj: samec vsako leto popolnoma obnovi kompleksno kostno strukturo.

Rogovje ni rog: rogovi in ​​rogovje sta biološko različni strukturi.

Šest točk ne pomeni šest let: število točk vam ne omogoča neposredne določitve starosti.

Srnjad uporablja praskanje in parjenje: to so pomembni teritorialni signali.

Lahko "laja": močan alarmni klic pogosto preseneti tiste, ki ga slišijo prvič.

Dlaka se popolnoma spreminja glede na letni čas: poleti rdečkasta, pozimi pa pretežno sivo-rjava.

Samica ima lažni rep: šop dlak, ki je uporaben tudi za prepoznavanje spola.

Mladiči se rodijo lisasti: obarvanost služi kamuflažni funkciji.

Mladič, ki ga najdejo samega, ni nujno zapuščen: mati običajno odide in se nato vrne, da ga nahrani.

Je zelo selektiven rastlinojed: išče predvsem kakovostne dele rastlin.

Lahko živi tudi v velikih kmetijskih površinah: srnjad ni nujno žival gostega gozda.

Njegova družabnost se spreminja z letnimi časi: individualizem pomladi in poletja se lahko umakne zimskim združevanjem.

Samec je teritorialen, še posebej sezonsko: svojega ozemlja ne brani z enako intenzivnostjo skozi vse leto.

Srnjad z lasuljami nima posebne vrste trofeje: "lasulja" je posledica patološke spremembe normalnega cikla rogovja.

Velika posebnost srnjadi: parjenje poleti in kotitev spomladi

Če bi morali izbrati samo en pojav, ki bi lahko prikazal, kako izjemna je biologija srnjadi, bi to verjetno bila embrionalna diapavza.

Samec in samica se srečata poleti.

Pride do parjenja.

Pride do oploditve.

Vendar nosečnost ne poteka takoj, kot bi pričakovali.

Razvoj ostaja več mesecev močno upočasnjen.

Nato se v biološko ustreznem trenutku nadaljuje.

Rezultat je izjemen: srnjad lahko poleti ohrani paritveno sezono in hkrati skoti mladiče v najugodnejšem letnem času.

Teritorialni moški

Spomladi se gozd začne spreminjati.

Mlad grm nenadoma pokaže poškodovano lubje.

Nedaleč stran so bila tla odgrnjena.

Nekaj ​​dni kasneje se pojavi še en fregon.

To niso naključni znaki.

Samec postopoma gradi svojo prisotnost na ozemlju.

Gre skozi določene korake.

Preverite odprta območja.

Mark.

Vrni se.

In če na območje vstopi drug samec, se lahko odzove.

Opazovanje srnjadi še ne pomeni, da si jo razumel

Ob zori se iz roba gozda počasi prikaže samec.

Sto petdeset metrov stran je.

Oder se zdi visok.

Pola so videti pravilna.

Za neizkušenega opazovalca bi to lahko zadostovalo.

Za selektorja bi to moral biti šele začetek.

Opazovati morate telo.

Vrat.

Prsni koš.

Drža.

Levkanje.

Obnašanje.

Počakati moraš, da se obrne.

Prepričati se moraš, da se zadaj ne skrivajo druge živali.

In predvsem morate primerjati, kar vidite, z razredom, predvidenim v načrtu.

Oder je lahko varljiv

To je eden najpomembnejših naukov Capriola.

Spektakularen oder takoj pritegne pozornost.

Toda selektivni lovec se mora naučiti najprej pogledati žival in šele nato trofejo.

Mlad moški v izjemnih razmerah lahko razvije neverjetno stopnjo razvoja.

Odrasla žival ima lahko na videz skromno rogovje.

Pri starejši osebi se lahko stanje poslabša.

Travma lahko povzroči anomalijo.

Narava ne sledi preprostim kategorijam, ki bi ji jih radi vsiljevali.

Selektorjevo jutro

Lov na srnjad se lahko začne, ko je še tema.

Ne s strelom.

Z vetrom.

Lovec izstopi iz avtomobila in preveri smer vetra.

Celotna strategija je lahko odvisna od te preproste informacije.

Počasi pride do opazovalne točke.

Travnik je še vedno prazen.

Daljnogled se počasi premika po robu gozda.

Enkrat.

Dva.

tri.

Potem se nekaj spremeni.

Kar je bilo videti kot grm, se premika.

To je uho.

Pojavi se glava.

Nato vrat.

Končno žival popolnoma izstopi iz vegetacije.

Srnjad je pred lovcem.

Vendar se lov še ni začel.

Opazovanje se je začelo.

Ko je odnehanje prava odločitev

Glava ostane delno pokrita.

Svetloba ne omogoča varne ocene.

Starostna skupina ni prepričljiva.

Ena samica se pojavi sama, mladič pa se morda skriva v travi.

Samec je videti zanimiv, vendar ne ponuja dovolj časa za pravilno identifikacijo.

V vseh teh primerih je tehnično najboljša odločitev lahko preprosto ena:

ne umikaj se.

Prava selekcija ne sestoji iz sposobnosti streljanja, ko se žival pojavi.

Sestavljen je iz sposobnosti pravilne odločitve, katero žival nabrati, kdaj in ali jo nabrati.

Srna uči potrpežljivosti

To je morda značilnost, zaradi katere je srnjak ena najpomembnejših divjadi pri urjenju selektivnega lovca.

Prisili te, da upočasniš.

Opazovati.

Za primerjavo.

Dvomiti.

Za spremembo položaja.

Da se vrnem drugo jutro.

Lovec, ki misli samo na trofejo, vidi oder.

Lovec, ki pozna srnjad, namesto tega vidi posameznika znotraj populacije.

Od ene same živali do populacije

In prav to je temeljni korak v sodobnem upravljanju s kopitarji.

Srnjadi, ki se pojavi na travniku, ne smemo obravnavati ločeno.

Pripada populaciji, za katero je značilna specifična struktura.

Ima spol.

Starostni razred.

Reproduktivna zgodovina.

Zavzema prostor.

Interagira z drugimi posamezniki.

Uporabite določene vire.

In njegov morebitni umik postane del širše vodstvene odločitve.

Vedite, preden se dvignete

Srnjad – Capreolus capreolus torej predstavlja veliko več kot le enega najelegantnejših italijanskih kopitarjev.

To je prava šola opazovanja divjih živali.

Uči, da oder ni dovolj, da bi vedeli, kakšna je človekova starost.

Da prstni odtis ni dovolj za prepoznavanje posameznika.

Da šala ni dovolj za oceno trofeje.

Da videti samsko samico še ne pomeni nujno, da nima mladičev.

To, da je žival negibna, še ne pomeni, da nas ni že zaznala.

In to, da lahko poskusiš, še ne pomeni nujno, da moraš poskusiti.

Za resnično razumevanje srnjadi je treba združiti biologijo, vedenje, terenske izkušnje in upravljanje.

Šele takrat tisti mali jelenček, ki se za nekaj sekund pojavi na robu gozda, ni več zgolj silhueta.

Postanite žival, ki jo lahko beremo.

In tu se začne razlika med tem, da srnjaka gledaš, in tem, da srnjaka poznaš.