Izvedbene določbe za selektivni lov na divjega prašiča v območju ATC Brescia vključujejo nekatere odločitve, s katerimi se ne strinjamo, druge pa je treba pojasniti.
Kot je bilo omenjeno v zadnjem Cacciapensieri, smo podrobno preučili besedilo nove uredbe za selektivni lov na divjega prašiča in menimo, da je treba nekatere odločitve pojasniti s strani ATC. Predpostavka, ki je v dokumentu večkrat navedena, je, da bo to začetno poskusno obdobje, zato si predstavljamo, da bo na podlagi izkušenj enostavno uvesti spremembe.
Prvo vprašanje, ki ga zastavimo ATC, je: zakaj je bil selektivni lov uveden od 1. avgusta do 31. januarja? Razen prvega meseca in pol bi selektivni odstrel sovpadal z naravno lovsko sezono. Morda bi bilo bolj primerno razmisliti o odstrelu od 1. februarja, glede na to, da zakon to dovoljuje. Selektivnih odstrelnih uradnikov ne bi motili potujoči lovci, zlasti če bi jih spremljali psi, odstrel pa bi bil zagotovo varnejši. Poleg tega bi se lov v brezlistnem okolju začel takoj in verjetno bi bilo lažje najti divje prašiče, saj bi jih na primer potujoči lovci med sezono prijavili.
Vendar se ne strinjamo z odločitvijo, da se lovcem dovoli izvajanje selektivnega lova "na celotnem območju enotnega lovišča Brescia (ATC) brez posebnih omejitev glede sektorja/cone/območja/makroobmočja/lovne parcele, v skladu s priporočili ISPRA za povečanje učinkovitosti selektivnega lova z razširitvijo na celotno območje načrtovanega lova." Besedilo uredbe je jasno v narekovajih: po našem skromnem mnenju bi bilo za upoštevanje priporočil ISPRA dovolj, da bi na celotnem ozemlju ATC določili okrožja različnih velikosti in jih nato razdelili na podenote, tako imenovane parcele, ki bi bile dodeljene selektivnim nadzornikom. To bi zajemalo vseh 132 občin ATC in ne bi bilo nevarnih koncentracij lovcev, ki bi bili, čeprav upravičeni s "strelnimi točkami", vedno prisotni tam, kjer so večje skupine živali, če pustimo ob strani vse tiste divje prašiče, ki v manjšem številu zasedajo tudi druga območja. Poleg tega bi se s to delitvijo na parcele lahko izvedli pravi popisi, ki bi prvič zagotovili resnično sliko o številu divjih prašičev na ozemlju enotnega ATC, kar je podatek, ki trenutno ni znan.
In ISPRA zagotovo ne prezira tega pristopa k upravljanju divjih prašičev, saj je opisani okvir za to, kako regija Emilija-Romanja upravlja z odstrelom kopitarjev na svojem ozemlju, rezultati pa so na ogled vsem, tudi tistim, ki tehniku za divje živali pri ATC priporočajo določene odločitve. Nazadnje je bil za nadzorni center za biometrične meritve izbran Center za predelavo divjadi, povezan z ATC, IAB na ulici Via Orzinuovi, živilsko podjetje. Človek se sprašuje, ali je bil ta objekt ustrezno seznanjen s predpisi, saj se zdi, da so nekatere smernice, kot je dostava živali celo 24 ur po odstrelu, v nasprotju s ključnimi načeli varnosti hrane. Poleg tega so biometrični detektorji zadolženi za preverjanje pravilne evisceracije in odvzema bioloških vzorcev odstranjenih živali, kar za te strokovnjake ni predvideno niti v njihovem usposabljanju niti v regionalnih predpisih.
Nenazadnje je ATC pred približno enim letom ustanovil komisijo, ki je imela nalogo pripraviti osnutek te uredbe oziroma vsaj pripraviti glavne metodološke smernice. Med različnimi predlogi, ki so se pojavili, je bil tudi nujno potreben: nameniti veliko pozornost varnosti. Tudi v Franciacorti, kjer so v nekaterih občinah, ki mejijo na provinco Bergamo, zabeležili nenavadno koncentracijo divjih prašičev, je bila predpisana izključna uporaba strelskih točk, ki se nahajajo na razglednih ploščadih. Na ta način, s streljanjem od zgoraj, je bil cilj zmanjšati morebitno tveganje. Vendar te zahteve v uredbi ni več. Ponovno konstruktivno iščemo pojasnilo od ATC: menimo, da si tako gosto poseljeno in industrializirano območje z razširjenim kmetijstvom in velikim pritokom turistov morda zasluži posebno poglavje v uredbi.
Vir: FEDERCACCIA BRESCIA – CACCIAPENSIERI
