Poročilo o pticah je neusmiljeno in ponazarja, kako upad človeške dejavnosti resno ogroža trajnost populacij ptic. Izguba habitata zaradi nenadzorovanega kmetijstva je prvi resen dejavnik tveganja, ki ga je treba nemudoma obravnavati.
Številke v poročilu Birdlife govorijo same zase. Glede na globino in podrobnosti poročila so preveč jasne, da bi jih prezrli. Splošna ugotovitev je, da trenutno upada število 40 % vrst ptic. Zdi se, da je to posledica človekove dejavnosti, saj 74 % od 1469 ogroženih vrst ogroža globalno intenzivno kmetijstvo. Ta ugotovitev se poleg tega sploh ne razlikuje od drugih bolj ali manj novejših študij, ki že desetletja predstavljajo isto sliko.
Svetovno kmetijstvo je torej glavni krivec, saj se je v zadnjih 300 letih njegova površina povečala za šestkrat. To je privedlo do znatno povečane uporabe pesticidov. To je še posebej pomembno za nasade sladkornega trsa, kakava, kave, palm in soje.
Te visoko znanstveno utemeljene ocene torej kažejo, da lov nikoli ni najbolj škodljiv dejavnik za divje vrste, saj v razvitih državah vedno spoštuje elemente okoljske trajnosti. Kjer krivolov nadomešča lov, teh elementov spoštovanja primanjkuje, kar še povečuje kritične izzive, s katerimi se sooča avifavna.
Prav zaradi tega poročilo Birdlife poziva k učinkovitim ukrepom za boj proti krivolovu, zlasti v jugovzhodni Aziji, vendar ne omenja lova, ki je v državah, kjer se izvaja, običajno reguliran.
Poročilo med vzroki za upad opredeljuje tudi širjenje invazivnih vrst, poleg kmetijstva, neizrečena zahteva državam pa je, da izvajajo strog nadzor.
Naši okoljevarstveniki bi se morali, tako kot lovci, navdihovati s temi znanstvenimi pristopi in se ne prepustiti, kot to prepogosto počnejo, fundamentalistom, ki nikoli ne pridejo nikamor.
________________________________________________
