Univerza v Padovi je izvedla znanstveno študijo, ki jo je sponzoriralo podjetje Coldiretti, o degradaciji tal, ki jo povzroča prisotnost kopitarjev na območju parka Euganean Hills in okolici.
Študijo je koordiniral Oddelek za zemljišča in agrogozdarske sisteme pod vodstvom profesorja Paola Tarollija in je trajala dve leti, v njej pa je bilo opravljenih več kot 400 pregledov poškodovanih območij. Opravljenih je bilo več kot 10.000 globinskih meritev, ki so vključevale 20 kmetij, bogate informacije pa so bile prevedene v tabele in zemljevide. Študija je bila objavljena v reviji Britanskega združenja za geomorfologijo "Earth Surface Processes and Landforms".
Članek je napisal dr. Luca Mauri, ki je skupaj s profesorjem Tarollijem izpostavil primer sodelovanja med univerzo in deležniki, pri čemer je obravnaval konkretno in aktualno vprašanje.
Giovanni Roncalli, direktor podjetja Coldiretti Padova, je izjavil: »Med študijo smo na tem območju organizirali več srečanj s kmeti, prebivalci in predstavniki institucij, da bi pojasnili cilje raziskovalnega projekta, ki presega strogo kmetijsko področje in zajema kompleksnost problema. Želeli smo pridobiti zanesljive informacije in konkretne podatke o vplivu divjih prašičev na občutljivo okoljsko in geološko ozadje Evganejskega gričevja. Prosili smo, da izmerimo velikost, globino in posledice zemeljskih plazov, s katerimi se naši kmetje vsak dan srečujejo na svojih zemljiščih in v gozdovih. Profesorju Tarolliju in dr. Mauriju čestitamo za temeljitost študije, ki jo zdaj predstavljamo mednarodni znanstveni skupnosti. Kar se zdaj zdi strogo lokalni problem, omejen na Evganejsko gričevje, bi se lahko ponovilo v drugih podobnih kontekstih.«
Razumevanje posledic širjenja prostoživečih vrst na določenih območjih zagotovo pomaga pri iskanju najprimernejših rešitev za zaščito predvsem okolja in varnosti tistih, ki tam živijo in delajo, ter zagotavljanje preživetja kmetijske dejavnosti v vseh njenih oblikah. Zavezani bomo k temu, da bomo ugotovitve študije seznanili tako regijo, ki nadzira tudi upravljanje parka Euganejsko hribovje, kot tudi nacionalne organe, da bi končno zahtevali učinkovite ukrepe za rešitev izrednih razmer, ki se vlečejo že predolgo.
Profesor Tarolli je še dodal: »Škodo, ki jo je povzročil divji prašič, smo geolocirali in kvantificirali v velikem obsegu, analizirali 406 poškodovanih območij in v dveh letih opravili 10.150 meritev globine tal. To je edinstvena študija, ki je še nikoli ni bila izvedena, niti v tujini, v kateri so izračunali kubične metre odstranjene zemlje in izdelali statistične podatke, da bi ugotovili, ali je škoda na določenem območju znatna ali ne, na podlagi samega obsega škode. Nato smo opredelili najbolj kritična območja in izračunali potencialno povezavo med količino zemlje, ki so jo odstranili divji prašiči, in cestami in kanali, torej verjetnost, da bo količina zemlje, odstranjene na enem mestu, nato dosegla cesto ali kanal.«
To bi lahko bile zelo koristne informacije za strokovnjake za upravljanje zemljišč, začenši z župani in tehniki konzorcijev za melioracijo zemljišč, da bi načrtovali ciljno usmerjene posege za ublažitev morebitne škode, zlasti na cestah, ki bi lahko nastala med močnim deževjem. Razvili smo metodologijo anketiranja s smernicami za analizo tovrstnih težav. Našo metodologijo bi lahko brali kot zgled in jo sprejeli v drugih regijah ali celo s strani Avepe ali celo v nacionalnih in regionalnih parkih. Ko invazivne vrste narava sama ne nadzoruje ali ne uravnoteži in se prekomerno razmnožuje (zlasti na antropiziranih območjih), to navsezadnje vpliva na samo naravo v obliki "stresa" (erozija in degradacija tal, škoda in konflikti z ljudmi). Zato so potrebne učinkovite politike za zadrževanje invazivnih vrst, kjer jih narava sama ne zadržuje.
_______________________________
